V soboto zjutraj smo se zbrali pred Eda centrom in z avtobusom smo se odpeljali v Senožeče. Med potjo smo se ustavili še v Šempasu, kjer so se vkrcali še planinci iz tamkajšnje šole.

V Senožečah smo si nadeli nahrbtnike in začeli hojo proti Vremščici.  Predstavili so se vodniki in učitelji – mentorji. Ko smo hodili skozi vas, smo srečali več psov, mačk, krave in osle. Vodniki so slikali osle, mi pa smo jih božali.

Na čelu kolone je bil vodja izleta Tomaž Skok. Ker je bil sončen dan, smo imeli več postankov. Med potjo so nas prehiteli starejši planinci. Steza skozi gozd je bila precej blatna in nam je drselo. Ko smo prišli na jaso smo se odpočili in imeli lep razgled na okolico. Na vrhu Vremščice smo dobili žig in podpis vodje izleta. Ker je na vrhu precej pihalo , smo odšli na malico k cerkvici svetega Urbana, ki je malo nižje pod vrhom. Tam so nam starejši planinci iz skupine, ki nas je prehitela, celo zapeli.

Po počitku smo se odpravili po isti poti v dolino. Med potjo smo opazovali pomladni cvetoči gozd s številnimi zvončki in žafrani. Bilo je tudi nekaj zaplat snega. Pot navzdol je bila lažja in hitro smo bili pri avtobusu. Odpeljali smo se domov. Imeli smo se zelo lepo.

Če si tudi ti želiš pohodov v hribe, se nam pridruži na naslednjem izletu. Ne bo ti žal.

Gaja Rojc, 7. razred

Mentorica: Vilma Seražin Brus

Dostopnost